Etika v dokumentarnem filmu

Če izhajamo iz zelo obširne predpostavke, da je dokumentarni film iskanje resnice, ne smemo zanemariti dejstva, da je to avtorjeva resnica in ne splošno sprejeta in absolutna resnica. Dokumentarni film, od nešeteto definicij mi je ta najbližja, je kreativno tretiranje realnosti, kar pomeni, da je izrazito subjektivno in avtorsko. Ravno v tem segmentu pa se skriva veliko pasti in stranpoti, ki nas lahko zavedejo v etično oporečne vode.

Etika dokumentarista/dokumentaristke se v osnovi naslanja na naše osnovno izhodišče; dokumentarist/ka mora biti pripravljen slediti klicu odkrivanja globje, »njegove« resnice. Pri tem mora ostajati zvest spoštovanju resničnih dejstev in nikakor ne manipuliranju le-teh. Etična vprašanja, ki na osebni ravni nosijo največjo težo, se skrivaju v odnosu do portretirancev.

Osebe, ki se pojavljajo v naših filmih, so kompleksna človeška bitja, s svojimi inetelektualnimi nazori, čustvi, hibami, kvalitetami… Iskrenost med avtorjem in portretirancem/ko je osnova za zaupanje, ki naj bi vodilo k uspešnemu kreativnemu procesu. Če se zaupanje izgubi, je odnos nepovratno izgubljen. Posebej pomembno pri delu z ljudmi, ki nimajo izkušenj s filmskimi snemanji oz. pojavnostjo v dokumentarnem filmu, je obrazložitev delovnega procesa in učinka končnega produkta. Zelo jasno in preprosto mu/ji je treba razložiti, kako bo potekalo snemanje, kaj kot dokumentarist/ka želiš posneti, na kakšen način, najpomembneje pa je, da so portretiranci obveščeni, kaj se bo s končnim produktom, tj. dokumentarnim filmom zgodilo; kje bo prikazan, kdo vse ga bo lahko videl, v dobi interneta pa seveda najpomembnejše vprašanje – ali bo dostopen in s tem omogočen ogled celemu svetu in za vse večne čase?

Veliko etično vprašanje je tudi uporaba materiala, v katerem je portretiranec/ka očitno pod stresom ali v močnem čustvenem stanju izrekel/la ali naredil/a nekaj, česar ne želi, da bi ljudje videli. V montažnem procesu je zato pomembno portretirancu/ki pokazati material in vprašati, ali se še vedno strinja z uporabo določenih posnetkov v filmu. Seveda vsak ne ni treba vzeti kot končno odločitev; če v določene situacije verjamemo, se je za njih treba »boriti«, vendar z močjo argumentov in zagovarjanjem svoje vizije.

Pričujoči tekst o etiki v dokumentarnem filmu je nastal v okviru delavnice dokumentarnega filma avgusta 2018 v Krškem in je služil kot osnova za dialog in razpravo o etičnih vprašanjih, ki so se in se bodo pojavljala v delovnem procesu snemanja dokumentarnega filma.

Boris Petkovič