Če na začetku čisto poenostavimo, je montaža izbiranje posameznih delov in odlomkov in njihovo sestavljanje v novo in skladno enoto. Je specifično in kompleksno izrazno filmsko sredstvo.
Če smo na začetku govorili o kadru kot osnovni filmski enoti, lahko pri poglavju montaže rečemo, da kadri dobijo svoj pravi pomen šele, ko se povežejo z drugimi kadri v zmontiran prizor.
FILMSKI PROSTOR IN FILMSKI ČAS
Na najbolj mehanski ravni z montažo odstranjujemo nepotreben prostor in čas.
V vsakdanjem življenju govorimo o realnem času in prostoru, v katerih se dogajajo akcije naših junakov. Ena od temeljnih značilnosti filmske montaže je filmski prostor in čas, ki se v večini primerov razlikujeta od realnega prostora in časa (izjema so primeri filmov, ki so posneti v enem kadru). več o filmskem prostoru >>
ORGANIZACIJA PROSTORA (os kamere, os akcije)
V mediju filma celoto prostora in časa tvori sosledje kadrov. Filmska obrt zahteva poznavanje principov različnih kotov snemanja, saj mora biti vsak naslednji kader logično in naravno nadaljevanje predhodnega. več o organizaciji prostora >>
FI EFEKT
Ko se določen objekt ali subjekt v kadru direktno z rezom nadaljuje v isti ali drugačni obliki, v istem ali drugem delu površine kadra, dobimo iluzijo preskoka, ki se imenuje fi efekt. Poznamo štiri oblike fi efekta. več o fi efektu >>
KONTINUITETA GIBANJA
Kontinuirana montaža poskuša ohraniti tekoč potek dogodka, ne da bi ga dejansko prikazala v celoti. To je še danes osnova za večino posameznih prizorov v igranem filmu. Da bi dogajanje ostalo logično in kontinuirano, v tako montirani sekvenci ne sme biti prekinitev. Vzročno- posledične zveze morajo biti jasno nakazane. več o kontinuiteti gibanja >>
LINEARNA MONTAŽA
Linearna montaža je zvrst dramaturško montažnega postopka, ki se je razvil iz najbolj enostavne oblike filmske naracije, ta vsebuje enotnost dejanja, v mnogih primerih pa tudi enotnost časa in prostora. Imenujemo jo tudi kronološka montaža, saj je narativni lok predstavljen v kronološkem zaporedju. več o linearni montaži >>
PARALELNA MONTAŽA
Paralelna montaža je zelo prisotna v vseh delih avdio-vizualne produkcije. Označuje jo nizanje dveh ali več dejanj, ki so časovno ali prostorsko nepovezani (ne pa tudi nujno vzročno). Paralelna montaža se lahko pojavi zgolj v enem delu montažne kompozicije, ali kot montažna osnova za celotno avdio-vizualno delo. več o paralelni montaži >>
RETROSPEKTIVNA MONTAŽA
Kot že samo ime retrospekcija pove, govorimo o vračanju v preteklost. Z retrospektivno montažo v filmu predstavljamo enega ali več njegovih delov, ki so se zgodili v preteklosti. Večinoma za prehode uporabljamo zatemnitev, odtemnitev, preostritev, preliv etc, vendar v sodobnem avtorskem filmu avtorji uporabljajo tudi druge kreativne rešitve. več o retrospektivni montaži >>
MONTAŽNA LOČILA
Zatemnitev in odtemnitev
Zatemnitev je postopen prehod zatemnjevanja konca kadra vse do trenutka, ko slika izgine in preide v temo. Pri odtemnitvi, nasprotno, govorimo o postopnem prehodu iz teme na začetku kadra do pojavljanja naše eksponirane slike. Zatemnitev in odtemnitev se v osnovi uporabljata kot ločitev večjih sklopov, kot konec in začetek, vendar je njuna uporaba v kreativnem smislu neskončna. več o montažnih ločilih >>
KULEŠEV EFEKT
Kulešev efekt je montažni efekt, poimenovan po ruskem filmskem ustvarjalcu Levu Kuleševu (1899–1970), ki je med leti 1910 in 1920 delal razne eksperimente na področju filmske montaže. Efekt temelji na kadru oz. več kadrih bližnjega plana obraza junaka, ki ne izdaja nobenih emocij. Ti kadri so bili izmenično zmontirani z različnimi drugimi kadri: enkrat s krožnikom juhe, drugič z mrtvaško krsto, tretjič z žensko na postelji … več o kuleševem efektu >>
MONTAŽA IN OBDELAVA ZVOKA
Montaža in obdelava zvoka je proces ustvarjanja končne zvočne slike za film. Že od začetka zvočnega filma si ustvarjalci pizadevajo izboljšati zvočno sliko in s tem povečati doživetje. Da bi bilo doživetje zvočne slike čim večje, je v večini primerov potrebno dodajanje ali manipuliranje zvočnih elementov. Delimo jih na štiri osnovne skupine: dialog, efekti, atmosfere in glasba. Vsaka od njih nam služi kot orodje za ustvarjanje.
Montaža in obdelava zvoka je ponavadi sestavljena iz več ločenih procesov obdelave. Število procesov je odvisno od zahtevnosti posameznega projekta. več o montaži zvoka >>
