KOTI KAMERE
Kamera vedno zavzema določen položaj glede na objekt, ki ga snema. Snemalni kot vedno določa kot kamere in ne kota snemanega objekta. Kot kamere ima prostorsko in psihološko vlogo. V pomenu kreiranja filmskega prostora nam pove, kdaj sta osebi različno visoki (otrok, odrasla oseba) oz. različno postavljeni v prostoru (ena sedi, druga stoji). V psihološkem pomenu govorimo o sugeriranju moči oz. nemoči.
Normalni kot (ni rakurza) – postavljen v linijo človeških oči oz. pogleda.
Spodnji kot (spodnji rakurz) – postavljen nižje od linije pogleda – v psihološkem smislu daje občutek superiornosti subjekta.
Zgornji kot (gornji rakurz) – postavljen višje od linije pogleda – v psihološkem smislu daje občutek inferiornosti subjekta.
Ptičja perspektiva – večina ljudi le redko opazuje svet s tovrstne perspektive, zato so tovrstni posnetki sprva lahko neprepoznavni in abstraktni. Vendar so prav zaradi abstraktnosti in občutka “lebdenja” nad prizorom taki posnetki tudi izjemno izrazni.
GIBANJA KAMERE
V zgodovini filma je kamera svojo pot začela statično. Glede na zahteve zgodnjega obdobja (beleženje oz. dokumentiranje dogodkov) je bil statični kader popolnoma adekvaten. Prvi premiki kamere so bili še vedno “oropani” kreativne vloge; v glavnem je bilo to sledenje junakov, da ne bi “pobegnili” iz kadra. Vendar je v 20. letih prejšnjega stoletja kar nekaj režiserjev začelo uvajati gibanja kamere kot tematska in psihološka izrazna sredstva. V današnjem času si je skoraj nemogoče zamisliti avdio-vizualno delo, ki bi bilo posneto brez gibljive kamere.
Zasuk – je sprememba kota optične osi kamere. Lahko je horizontalen ali vertikalen. Ko je izveden z veliko hitrostjo, govorimo o zbrisu.
Nagib – okoli optične osi kamere.
Vožnja kamere (na tračnicah, v avtu, vlaku …)
Steadycam – dosega podoben učinek kot vožnja kamere, vendar je njegova prednost, da je pritrjen neposredno na telo snemalca, kar mu omogoča gibanje v vse smeri. Velikokrat uporabljen kot subjektivni pogled junaka.
Kran (žerjav, dvigalo, roka) – omogoča dviganje oz spuščanje kamere kakor tudi diagonalne premike.
Kamera iz roke – kader, ki se trese, giblje … za gledalca je lahko zelo neprijetno, saj nenehno spreminjanje osi povzroča težavo pri gledanju. Zelo močno izrazno sredstvo za izkazovanje hujših duševnih stanj.
“Zoom in” in “zoom out” – približevanje oz. oddaljevanje s spreminjanjem žariščne razdalje.
